Zgodovina društva

ZGODOVINA DRUŠTVA

V razvoju slovenskih vasi je bilo  značilno, da so najprej ustanavljali čitalnice in bralna društva, v Logu se je to zgodilo šele leta 1904 s pomočjo Bovčanov. Naslednji ukrep krajevnih veljakov in učiteljskega kadra je bilo ustanavljanje prostovoljnih gasilskih društev, v okviru katerih se je odvijalo tudi kulturno življenje. Poleg tega sicer prvotnega poslanstva, so ljudje smatrali, da jih bodo gasilci ščitili pred požarno nevarnostjo.

Pri ustanavljanju gasilskega društva so morali Ložani najprej pripraviti pravila društva in jih poslati na vlado v Gradcu, da jim jih odobri in dovoli ustanovitev gasilskega društva.

Še preden je bilo ustanovljeno gasilsko društvo (PGD), je Spodnji Log 6. decembra 1895 prizadel požar. Zgorelo je sedem hiš. Požar se je zgodil na Miklavževo ob 6.30 uri zjutraj.

Človek bi pričakoval, da so se Ložani kaj naučili iz požara v Spodnjem Logu in bi ustanovili svoje gasilsko društvo. Nič podobnega se ni zgodilo. Še celo tako dosledno so bili nespametni, da, ko so se končno le odločili in spomladi leta 1911 začeli z ustanavljanjem gasilskega društva, so zbrani denar, namesto za gasilsko črpalko, namenili raje za cerkvene orgle.

Njihova nespamet se jim je kmalu bridko maščevala. Še istega leta (14. julija 1911) ponoči je prišlo do požara v Zgornjem Logu, kjer je dejansko zgorelo celo Jursko. (del Zgornjega Loga na levem bregu Predilce). Zgorelo je devet hiš. Na pomoč so prišli gasilci iz Bovca in Rablja.

Ta velika že druga loška tragedija je ljudi spametovala, tako da so leta 1912 končno ustanovili svoje gasilsko društvo in kupili gasilsko brizgalno, ki je še vedno ohranjena.

Dolgo časa v Logu ni bilo požarov in gasilci so delali le kadar so priskočili drugim krajem na pomoč, redno so vadili in se učili gasilskih veščin.

V seznamu PGD tik pred 1. sv. vojno je zabeleženo kdo so bili in koliko članov je bilo ter kdo je bil njihov poveljnik – predsednik.

Poveljnik loških gasilcev je bil Anton Jakelj- Tonecov, stanoval je v hiši pri pokopališču. Poleg njega je obor sestavljalo še pet članov, vseh gasilcev pa je bilo 22. Po končani veliki vojni je bil odbor nekoliko razširjen in je štel 8 članov.Poveljnik Anton Kravanja – Klumpč, vseh članov je bilo 21.

Po kočani 1 sv. vojni leta 1918 je društvo ugotovili, da nujno potrebuje gasilski dom.  Med vojno je večina opreme bila iztrošena in komaj še uporabna, ker ni bila ustrezno hranjena, zato se je odločilo, da najprej zgradijo gasilski dom, nato bodo nabavili potrebnoin zamenjali iztrošeno opremo. PGD se je torej skupaj z Ložani odločilo, da zgradijo gasilski dom, obenem pa stavbo povečajo, da bo v njem tudi kulturni dom z dvorano za razne prireditve.

Z ukinitvijo vseh slovenskih društev na zasedenem ozemlju Primorske v letu 1927, je bilo ukinjeno tudi loško gasilsko društvo. V takih razmerah se je zadeva z domom še bolj zapletla.

Po končani vojni do priključitve  Primorske k Jugoslaviji so gasilci ostali v svojem domu kot pod Italijo.

Po priključitvi je bila v Logu, leta 1948, ustanovljena kmečka zadruga, ki je ustanovila zadružno mlekarno in jo namestila v gasilski dom, zato so se morali gasilci izseliti. Premestili so svojo opremo v Andrečičevo štalo v Spodnjem Logu in tam ostali do leta 1960.

Končno so se tega leta preselili v nov gasilski dom, ki so si ga opremili v Mertnovi hladilnici v Zgornjem Logu. Merten je opustil večino svoje dejavnosti, bodisi zaradi starosti, nekaj pa zaradi socialističnega sistema in je PGD- ju za vedno poklonil hladilnico. Hladilnico so morali adaptirati, da je ustrezala potebam in zahtevam gasilcev. To je bil za dolga leta njihov nov gasilski dom, stara stavba pa je ostala kulturno prosvetnemu društvu Mangrt.

Sčasoma se je društvo razvijalo in povečalo svoje članstvo, zato so se leta 1986 odločili dozidati k stavbi prizidek, da bi imeli prostor za šolanje podmladka, za organizacijo strokovnih srečanj članov in za sestanke.

Društvo je pri potresu leta 1976 veliko pomagalo prizadetim prebivalcem in ker niso imeli prevoznega sredstva jim je štab za popotresno obnovo iz Tolmina leta 1978 odstopil džip Aro, ki so ga predelali v gasilski avto. Društvo je že imelo majhno motorno črpalko, ki so jo namestili v avto.

DRUŠTVO DANES

Loški gasilci smo se v zadnjem času zelo izkazali ob loški tragediji – drobirskemu plazu leta 2000. Bili smo jedro vsega delovanja civilne zaščite in to pri: nadzoru vodnega toka v strugi Predilce, iskanju ponesrečencev, odstranjevanju ruševin po plazu, skrbi za živino, ki je ostala v vasi, potem, ko so bili prebivalci izseljeni v Bovec ter ne nazadnje pri čuvanju premoženja prebivalcev v prazni »vasi strahov«. V prvih treh mesecih je bilo vzpostavljeno neprekinjeno celodnevno dežurstvo 24 ur na dan, po tem obdobju in do povratka ljudi v vas junija meseca  naslednjega leta pa se je dežuranje skrčilo le na dnevno dežurno službo. V pet in pol mesecih smo opravili 21.281 ur.

Od leta 1948 do leta 2010, v Logu ni zagorela nobena stanovanjska hiša, pač pa smo gasilci morali posredovati pri več požarih v naravi s sodelovanjem helikopterske enote slovenske vojske. Pomagali smo tudi pri naravnih nesrečah drugod, v Železnikih leta 2007, poplave v Ukvah (Italija)  2003, požar na  Krasu in še druge intervencije.

Končno je društvo doživelo uresničitev davne želje, zgraditi nov gasilski dom. V letu 2004 smo pripravili načrte, nakar smo se leta 2005 začeli z gradnjo in jo zaključili leta 2007. Tridesetega junija 2007 je bila otvoritev novega gasilskega doma z obvezno proslavo.

Danes imamo organizirano močno gasilsko društvo, glede na potrebe za društvo 1. kategorije s 64 člani. Od tega 24 operativcev, 33 članov (mladina, člani, …) in 10 veteranov.

Naš program vadbe je zelo intenziven. Redno se usposabljamo na vajah, kjer se usposabljamo za različne primere ukrepanja ob nesrečah.  Svoje znanje večkrat letno dokazujemo na občinskih, regijskih in republiških tekmovanjih, kjer smo vedno uspešni.  V času po plazu smo spletli številna prijateljstva z drugimi društvi s katerimi uspešno sodelujemo.

Viri: podatki PGD, Jaka Vadnjal, Domovanje v raju: zgodovina Loga pod Mangrtom